Zbudite nas za prvi maj! Anketa o spoštovanju delavskih pravic med mladimi (zobo)zdravniki

Ob prazniku dela smo izvedli krajšo anketo o spoštovanju delavskih pravic mladih zdravnikov in zobozdravnikov. S spletno anketo smo zbirali podatke od 2. maja popoldan do 3. maja zvečer. Odzvalo se je 430 mladih zdravnikov in zobozdravnikov, kar predstavlja 11,6 % vseh mladih zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji.

Skoraj polovica (45,3 %) vprašanih je v zadnjem letu povprečno delala preko zakonsko dovoljenih 48 ur na teden. Ob tem bi spomnili, da je delo preko 48 ur tedensko v nasprotju z direktivo Evropske unije o delovnem času, vendar v Sloveniji zaradi pomanjkanja zdravnikov nujno za samo delovanje zdravstvenega sistema.

Več kot tri četrtine sodelujočih poroča, da se jim je že zgodilo, da za delo preko rednega delovnega časa niso bili plačani, pri čemer se eni tretjini to dogaja vsak teden ali bolj pogosto. Naša anketa sicer ni preverila, ali so v te odgovore zajeta tudi plačila s prostimi urami oz. prerazporeditvijo delovnega časa, vendar je dejstvo, da je v praksi proste ure pogosto nemogoče koristiti in po določenem obdobju propadejo.

Ne propadajo le nadure, pač pa tudi redni letni dopust. Skoraj polovici (48 %) sodelujočih se je že pripetilo, da jim je propadel del letnega dopusta, ker ga niso mogli koristiti, pri petini (19 %) ni šlo zgolj za kak dan, pač pa za velik del odmerjenega letnega dopusta.

Pogosta težava so tudi slabi odnosi v timih. Več kot četrtina (27,9 %) mladih zdravnikov poroča, da vsak teden ali bolj pogosto občutijo stisko zaradi slabih odnosov v timu, skoraj tretjini (30,2 %) se to dogaja približno enkrat mesečno, zelo majhen (14,4 %) delež je tistih, ki stiske zaradi slabih odnosov ne občutijo nikoli.

Mobing, po definiciji vsaj pol leta trajajoče sistematično nasilje s strani enega ali več sodelavcev, je že doživelo 28,4 % mladih zdravnikov, le 2,6 % sta mobing tudi uradno prijavila.

Na vprašanje “Ali so te na delovnem mestu kdaj silili v protizakonite prakse, čeprav si izrazil svoje nestrinjanje s tem?” so naši kolegi navajali sledeče najbolj pogoste kršitve:

Delo v nevarnih okoliščinah zaradi prevelikega števila pacientov oz. nespoštovanje normativov in standardov – 61,9 %. Ob tem opozarjamo, da take delovne razmere niso nevarne le za zdravnike in druge zdravstvene sodelavce, pač pa zlasti za paciente!
Delo brez mentorja oz. z neustreznim mentorstvom – 58,8 %; ponovimo lahko enak komentar kot pri prvi alineji.
Razporejanje na več delovišč hkrati – 52,3 %; dodaten komentar ni potreben.
Neomogočanje odmora za malico – 41,2 %.
Neplačana “uvajanja v dežurstva” – 21,9 %
Dodatno slabo plačano delo izven obsega specializacije, ki ga nisem želel opravljati – 25,8 %.
Siljenje v opravljanje dežurstev kljub zakonsko opravičljivim razlogom, kot so otroci do treh let – 9,1 %.

Iz zbranih podatkov zaključujemo, da so kršitve delavskih pravic mladih zdravnikov in zobozdravnikov porazno pogoste. Z rezultati te ankete bi radi v prvi meri ozavestili nas same, da je problem bolj razširjen, kot smo si predstavljali in da takšnih kršitev delovnega prava ne bi smeli dopuščati. Smiselno bi bilo opraviti podobno anketo tudi med starejšimi zdravniki in ostalimi zdravstvenimi sodelavci, saj menimo, da so podobne težave v sistemu globoko zakoreninjene in nikakor niso omejene zgolj na mlade zdravnike. Vsekakor pa že ti podatki kažejo, da v Sloveniji vodenje in organizacija zdravstvenih ustanov močno šepata na vseh nivojih.

Zbudite nas za prvi maj?

Vaši,

Mladi zdravniki Slovenije

4. maj 2022