Vitalni znaki slovenskega zdravstvenega sistema
Ankete kažejo, da veliko mladih zdravnikov razmišlja o odhodu iz javnega zdravstvenega sistema. Kakšne konkretne spremembe bi spodbujale zdravnike, kot ste vi, da bi ostali?
Želimo si delati v sistemu, kjer lahko dobro delamo, torej strokovno in kakovostno poskrbimo za pacienta. V Sloveniji sledimo razvoju medicine, pacienti imajo v javnem zdravstvenem sistemu na voljo večino najnovejših metod diagnostike in zdravljenja v okviru osnovnega zavarovanja, česar se pacienti velikokrat ne zavedajo. Življenjska doba se daljša, preživetje pri veliko resnih boleznih se je povečalo. Obremenitve zdravstvenega sistema se zato večajo in problem imamo pri osnovnih delovnih pogojih, kot je dovolj časa za obravnavo, proste postelje v bolnišnici … Trenutno javni zdravstveni sistem funkcionira, ker veliko zdravstvenih delavcev dela na etični pogon, opravi ogromno nadur. Ob tem izgorevamo, hkrati pa doma v medijih vsakodnevno poslušamo, da smo sami krivi za slabe razmere v zdravstvu. Za tako odgovorno delo in take obremenitve plače niso visoke, plača za redno delo zdravnika je glede na primerljive države v Evropi nižja.
Razumemo vse kolege, ki se na določeni točki ob vseh težavah, ki jih imamo v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu, odločijo, da ga zapustijo. Namesto tega ne delajo samo v zasebnem zdravstvenem sektorju, veliko jih izbere delo izven zdravstva ali delo zdravnika v tujini. Zadnja kaplja čez rob je bila za kar nekaj kolegov septembra letos predlagana Novela ZZDej. Omejevanje in prepovedi kadra ne zadržujejo. SZO in OECD zelo poudarjata, da je potrebno sprejemati ukrepe zadrževanja (ang. »retention strategies«). Zgledovati se moramo začeti po državah, ki so že začele konstruktivno naslavljati problem odhajanja zdravstvenih delavcev in uporabljajo različne spodbude, da jih obdržijo v sistemu z urejanjem pogojev dela, možnostjo fleksibilnih urnikov in delnih zaposlitev v drugih sektorjih (pedagoško, raziskovalno), financiranjem izobraževanja in mentoriranja, nakupom sodobne opreme, zagotavljanjem ugodnih stanovanj, varstva za otroke, konkurenčnimi plačnimi pogoji, omogočanjem upoštevanja Evropskege direktive o delovnem času. Bistveno je tudi spremeniti narativo politikov in medijev, kjer je vse pogostejše blatenje zdravnikov in se truditi, da poklic ostane privlačen tudi za generacije za nami. Zdravniška zbornica Slovenije se v zadnjem času proti negativizaciji poklica bori tudi s širjenjem pozitivnih objav na družbenih omrežjih, v ogled in deljenje priporočamo kratke posnetke vsakdanjega dela zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ponavljajoča se tema je ravnotežje javnih in zasebnih ponudnikov zdravstvenega varstva in skrbi, da bi vključevanje zasebnikov lahko zmanjšalo dostopnost. Glede na to, da ponudniki zdravstvenega varstva, ne glede na to, ali so javni ali zasebni, delujejo po enotnem modelu javnega financiranja, kako vidite, da to ravnotežje vpliva na izide zdravljenja bolnikov in kakšen pristop bi priporočili za odpravo skrbi javnosti glede privatizacije?
Kakršnokoli omejevanje, ki si ga je zamislila trenutna vlada z Novelo ZZDej bo resno ogrozilo že tako krhko ravnovesje. Ostro obsojamo zmerjanje zdravnikov z dvoživkami. Za urejanje zelo redkih problematičnih primerov, ki jih stalno pogrevajo mediji, na primer obtožbe, da je zdravnik med delom javni ustanovi v resnici delal pri zasebniku, je pristojen nadrejeni in delodajalec. Tega se ne sme reševati z omejevanjem tega, kaj zdravnik počne v prostem času, ko opravi svoje obveznosti v službi. Ne delajo vsi dodatno v zasebnem sektorju, ogromno jih z dodatnim delom v svojem prostem času nadomešča izpade v drugih javnih zdravstvenih ustanovah. Podpiramo javno zdravstvo, se pa strinjamo, da ima tudi zasebno zdravstvo svoje mesto. Vendar nas ob tem zelo skrbi, da nihče ne problematizira načina razvoja in delovanja vzporednega zdravstvenega sistema zasebnih zavarovanj, ki trenutno pospešeno poteka. Ta sistem ima še vedno vstopno točko iz javnega sistema, kar velikokrat vodi v izsiljevanje družinskih zdravnikov s strani pacientov za napotitve, ki niso indicirane. Hkrati ponujajo tovrstna zavarovanja samo določene storitve (ki se seveda zavarovalnici izplačajo), vse ostale, dražje storitve (npr. storitve terciarnega nivoja zdravstvenega varstva) pa s tovrstnimi zavarovanji niso zagotovljene in zato vrnejo pacienta nazaj v javni sistem, kjer se mora človek na novo postaviti v čakalno vrsto. Problematično je zavajanje ljudi, ki ne razumejo drobnega tiska.
Kako pripravljeni so po vašem mnenju zdravstveni delavci na digitalizacijo? Katerim korakom je po vašem mnenju potrebno dati prednost, da bi zagotovili, da bo digitalizacija uspšeno odpravila neučinkovitosti, ne da bi zdravnike preobremenili z dodatnimi tehničnimi zahtevami – zlasti glede na staranje slovenskega prebivalstva?
Zdravniki se strinjamo, da je digitalizacija potrebna tudi na področju zdravstva, vendar menimo, da je ključno, da se jo izvaja na pravi način. Digitalizacija mora biti predvsem orodje za bolj učinkovito delo. Brez reševanja osnovnih problemov bo digitalizacija zgolj dodatna časovna in administrativna obremenitev. Določen napredek je bil v zadnjih letih v Sloveniji dosežen z e-napotnicami, e-recepti in e-bolniškimi listi. Prepočasi se rešuje probleme, ki so se z uvedbo teh rešitev pojavili. Problem je tudi, da niso določeni osnovni standardi kodiranja, torej ni možen enostaven prenos podatkov med programi. Vemo, da se nekaj zdravnikov entuziastov s področjem digitalizacije v zdravstvu zadnja leta intenzivno ukvarja. Upamo, da bodo odločevalci njihove predloge upoštevali, sicer bo prišlo do sprejemanja predpisov brez stika s konkretno realnostjo načina dela v zdravstvu, kar bo probleme še namnožilo, namesto da jih bi rešilo.
Nujna je dostopnejša IT podpora. Rešitve programskih hiš bi morale biti najprej stestirane s strani skupine uporabnikov (beta testiranje), kar se v praksi žal premalo dogaja. Velikokrat se izkaže, da program določene rešitve za enostavnejše delo že ima, a zanje uporabniki ne izvemo. Predlog rešitve za to je, da se določen del rednega delovnega časa obdobno nameni predstavitvi novih programskih rešitev in reševanju prisotnih težav. Ponekod določene zdravnike, ki jim je delo z računalnikom bolj blizu, redno dodatno izobražujejo, da bi lahko to znanje predajali kolegom, vendar bi morali biti za opravljeno dodatno delo ustrezno kompenzirani.
Zagotoviti bi morali tudi izobraževanje pacientov na tem področju. Sramotno je, kako malo mlajših pacientov si je uredilo dostop do zVem oziroma eZdravja, ker jim je bolj enostavno pisati sporočilo zdravniku, če je napotnica še veljavna, ali če imajo recept še obnovljiv.
Glede na čas, porabljen za administrativna opravila, kakšni usmerjeni pristopi ali spremembe v upravljanju bolnišnic ali digitalizaciji bi lahko zmanjšali to breme?
Če povemo po domače: “Najprej štal’ca, pol pa krav’ca.” Problem je že strojna oprema, in sicer imamo zastarele računalnike, stare strežnike, zaradi katerih se sesuvajo programi na dnevni bazi. Ta problem je potrebno prednostno rešiti. Zdravstvo je podfinancirano, denar za nakup nove opreme in financiranje razvijanja in posodabljanja programov je velikokrat težko pridobiti. Žal so naši zdravstveni sodelavci administratorji, ki nas že razbremenjujejo pri administraciji, zelo slabo plačani, kar jih ne motivira za kakovostno delo in vztrajanje v svojem poklicu. Pri pisanju zdravstvene dokumentacije nas lahko razbremenijo tudi dobri programi pretvorbe govora v tekst.
Če pomislimo izven okvirja, pa bi bilo smiselno še bolj izkoristiti možnosti nove tehnologije, medije, družbena omrežja pri ozaveščanju pacientov o ukrepih pri najpogostejših zdravstvenih stanjih in za krepitev preventivne dejavnosti, kot tudi zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za ta namen. Tako bi dosegli, da bi pacienti sami znali boljše poskrbeti za svoje zdravje, in ne bi obremenjevali zdravstvenega sistema s težavami, za katere bi lahko poskrbeli sami. To, da se še vedno dogaja, da pride nekdo odstranjevat klopa na urgenco, je dokaz, da imamo celo preveč dostopen javni zdravstveni sistem.
Kaj vam daje optimizem glede prihodnosti sistema? Ali obstajajo nedavni dogodki ali pobude, zaradi katerih upate na pozitivne spremembe?
Trenutno izgleda, da se javnemu zdravstvenemu sistemu v Sloveniji slabo piše in nam prav veliko optimizma ne ostaja več. Namreč vsi zadnji predlogi ukrepov, torej sprememba sistema določanja količnikov na primarnem nivoju, enostransko podana zadnji mesec s strani ZZZS, predlagana novela ZZDej, predlagan Zakon o kakovosti, zavrnitev nadaljne obravnave predloga Zdravniške zbornice Slovenije za spremembo kazenskega zakonika za boljšo zaščito zdravstvenih delavcev pred nasiljem so bili vsi izpeljani z izključevalnim odnosom s strani odločevalcev do zdravnikov in so slabi. Če se bo tako nadaljevalo, upanja nimamo. Ker smo zdravniki delavni in iznajdljivi, si bomo delo tudi ob propadu javnega zdravstvenega sistema že našli, vendar tega ne jemljemo zlahka, saj smo tudi mi in naši bližnji lahko pacienti.
Univerza na Primorskem je napovedala ustanovitev medicinske fakultete. Kako pomemben je z vašega vidika ta dodatek k slovenskemu medicinskemu izobraževanju in kakšen vpliv bo imel po vašem mnenju na reševanje trenutnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev v državi?
Ideja o tretji fakulteti ne naslavlja problema, da privlačnost dela v zdravstvu pada. Z grozo zadnji dve leti spremljamo viden padec zanimanja za vpis na obe medicinski fakulteti in padec prijav na razpise za specializacije. Kot se je zgodilo že v nekaterih evropskih državah, nas skrbi padec kakovosti v izobraževalnem sistemu, ki je lahko posledica kvantitete brez kvalitete. Spodbujamo sicer povečanje števila mest in vlaganje v razvoj študijskih programov medicine in dentalne medicine. Prednostno bi morali odločevalci sprejemati ukrepe zadrževanja (ang. »retention strategies«), saj brez tega kakršnegakoli novo izobraženega kadra ne bomo zadržali, ampak ga samo pripravili za izvoz. Hkrati je zadrževanje pomembno tudi za mentorje, sicer nas ne bo imel kdo učiti in se bo začaran krog pomanjkanja zdravnikov samo še poglabljal.
Intervju AmCham Slovenije z Alenko Bahovec, mlado specialistko družinske medicine in članico ekipe MZS
Članek je dostopen v angleščini na: https://amcham.si/wp-content/uploads/2025/01/DIALOGUE-2025_WEB.pdf