Razglednice slovenskih zdravnikov

Spoštovani člani Strateškega sveta za zdravstvo, spoštovani minister za zdravje!

 

Pred prvomajskimi prazniki smo presenečeni brali članek v Dnevniku, da je Strateški svet za zdravstvo na podlagi podatkov SURS-a zaključil, da naj odhodi slovenskih mladih zdravnikov ne bili težava. Zdravnike, ki so v zadnjih letih zapustili slovensko medicino ter odšli bodisi iz države bodisi izbrali drug poklic, smo pocukali za rokav ter jih prosili za kratka sporočila. V treh dneh se nam jih je javilo 40. Večina je želela ohraniti anonimnost, njihove podatke hranimo v ekipi Mladih zdravnikov Slovenije.

Srce nas boli zaradi vsake kolegice in kolega, ki zapusti naše vrste; ali gre delati v drugo državo ali v poklic izven medicine, je za slovenski zdravstveni sistem vseeno. Vendar jih razumemo, saj sami na lastni koži občutimo, kako težko je vztrajati v slovenskih razmerah. Preberite njihova sporočila in priskrbite realne podatke o odhodih zdravnikov iz slovenske medicine.

Ob iskanju odgovora na vprašanje o številčnosti odhodov iz slovenske medicine je poleg odhodov v tujino nujno vključiti tudi tiste, ki so zapustili poklic zdravnika ter odšli v druge poklice v Sloveniji. Poleg tega je metodološko sporno zajeti samo diplomante zadnjih nekaj generacij – odhajajo tudi specializanti in specialisti, iz izbranih najmlajših generacij, o katerih poroča SURS, pa bodo nekateri odšli iz slovenske medicine v prihodnjih letih. Definicija mladega zdravnika združenja European Junior Doctors sicer vključuje specialiste do pet let po specialističnem izpitu.

Absolutne številke odhodov pri zdravnikih ne morejo biti velike, saj nas je malo. Tudi “samo” 40 zdravnikov, ki so odšli, pomeni 60.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, če gre za (potencialne) družinske zdravnike. Pomeni tisoče manj operacij, slabšo pokritost urgentnih služb, obenem pa se delo tako ali drugače prerazporedi na vse nas, ki še vztrajamo. Ta hip nam po oceni OECD primanjkuje 1400 ali približno 20 % zdravnikov.

Zatiskanje oči glede kadrovske stiske ter ploskanje samim sebi na osnovi zavajajočih številk pomeni samo, da se bomo morali Slovenci čez deset let voziti na zdravljenje v Beljak, Celovec in Graz, zdravniške usluge v Sloveniji pa bomo v nujnih primerih iskali pri zastopnikih farmacevtske industrije, računalniških podjetij, nepremičninskih agencij, opernih pevcih, avtomehanikih in fitnes trenerjih (da, v vse naštete poklice odhajajo slovenski zdravniki).

 

 

***

Razlog za odhod so bili nemogoči pogoji dela v domovini.

Špela Šalamon, specializantka nuklearne medicine v Avstriji

 

Lep pozdrav iz Španije, kjer sem odprla zasebno kliniko za primarno medicino.

S.L., lastnica zasebne klinike za primarno medicino v Španiji

 

Tako je pač naneslo in potem sem ostala. Bilo je zelo enostavno iti, želeno specializacijo sem dobila, preden bi se v Sloveniji sploh lahko prijavila na razpis in celo z manj birokracije, kot v Sloveniji. In potem je z vsakim letom težje priti nazaj. Morda bi prišla nazaj, ampak vprašanje, kako bi bila sprejeta. Dosti spremljam dogajanje v Sloveniji in sem precej kritična. V kraju, kjer delam, nas je veliko Slovencev. Že specializantov ginekologije nas je pet. Slovenski zdravniki tukaj smo zelo povezani med seboj.

Specializantka ginekologije in porodništva v Švici

 

Slovensko zdravstvo sem zapustil pred 9 leti zaradi kaosa, ki je od takrat le še večji. Z veseljem bi se vrnil, tudi pomagal urediti razmere z izkušnjami, ki jih imam, a se bojim da bo moralo biti v Sloveniji najprej še veliko huje, preden se bodo razmere začele postavljati na svoje mesto.

Dejan Recek, specialist travmatolog v Beljaku

 

Na Norveškem so zdravniki spoštovani s strani medijev in družbe. Ne predstavljam si, da bi bili tu ministrica za zdravje, mediji ali družba nasploh nastrojeni proti poklicu zdravnika. Največja razlika je ta, da se družba zaveda, da jim bo pomoč nudena le, če bodo razmere to omogočale in da je za to odgovorna država in ne zdravniki sami. V Sloveniji se vsa jeza in gnev prelagata na zdravnike, na Norveškem bi se na državo in sistem, saj vsi razumejo, da je zdravnik vedno na strani pacientov in edino, kar si res želi, je to, da lahko dobro opravlja službo ter ob tem tudi živi. Nismo zdravniki drugačni v Sloveniji ali na Norveškem, je pa družba drugačna in ve, koga zavarovati in kdo je v resnici odgovoren za eventuelno krizo.

Težko je spremljati razmere v Sloveniji. Predvsem bi si želela, da bi družba razumela, da so odvisni od zdravnikov in da bi se do njih obnašali kot do soljudi – in da ne bi bilo samoumevno, da bo preutrujeni zdravnik za ceno lastnega zdravja do onemoglosti razdajal sebe za druge. Bilo bi zdravo, da se na zdravnike začenja gledati kot na ljudi, ljudi z lastnimi potrebami, družinami, drugimi vlogami v življenju, kot jih imajo tudi vsi ostali ljudje v družbi.

Želela bi si, da se zdravnikom prisluhne, ker je le to način, da se ustavi odhajanje zdravnikov ne le iz države, ampak tudi iz poklica. Kateri drugi poklici delajo po 32h v kosu? Ko se enkrat občuti svobodo, povratka ni več. Redkokdo se vrne v zdravniško službo po tem, ko okusi kako drugo službo. Ali pa drugačne razmere v tuji državi. Mladi danes razmišljamo drugače in se možnosti zavedamo. Lepo bi bilo, da bi se odločevalci zavedali, da je temu tako in da bo potrebno narediti precej, da bo biti zdravnik v Slo privlačen poklic. In ne, odgovor ni samo denar, ampak tudi vse ostalo.

Specializantka na Norveškem

 

V naši medicini so razmere postopoma postale nevzdržne, zato se vanjo ne nameravam več vrniti. Ne nameravam več tvegati svojega zdravja in dobrobiti družine za to.

M.L., zdravnica v drugem poklicu v Sloveniji

 

Pozdravljeni, na oddelku, kjer sem zaposlena, smo trenutno trije Slovenci, bilo nas je pet; dva sodelavca sta zamenjala bolnico. Nihče od nas trenutno ne razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Specialist v Avstriji

 

Pozdravljeni! Trenutno zaključujem drugo leto specializacije iz urgentne medicine v ZDA. Odselila sem se zaradi želje po bolj izpopolnjeni in strukturirani specializaciji ter več priložnosti za zaposlitev. V Slovenijo se ne želim vrniti, aktualne zadeve v zdravstvu pa le potrjujejo, da je bila moja odločitev o selitvi pravilna.

L.Z., dr. med., specializantka urgentne medicine v ZDA

 

Farmacevtska podjetja zdravnike sprejmejo z odprtimi rokami in veliko boljšimi, bolj človeku prijaznimi pogoji za delo.

A.U., zaposlena v farmaciji, Slovenija

 

Odšel sem pred 6 leti, ker zaradi varčevanja niso odpirali že obljubljenih mest specializacij. Bilo nas je okoli 200 mladih brezposelnih diplomantov v Sloveniji. Lp iz avstrijske Koroške.

A.G., spec. anestezije in intenzivne terapije, spec. urgentne med., avstrijska Koroška

 

Zakaj odhajamo, verjetno ni potrebno na široko razlagati, saj je vsem jasno. Sicer ima tudi Avstrija težave, predvsem glede pomanjkanja zdravnikov, zato je za pričakovati, da bo v prihodnosti še več slovenskih zdravnikov odšlo v tujino (sploh ker bo Avstrija najbrž izkazala velik interes za nas). Lp iz bolnice v bližini Lipnice, ki je že skoraj pol slovenska.

A.V., specializant travmatologije v Avstriji

 

Delam v Avstriji, skupaj nas je 6 sodelavcev, mladih zdravnikov, ki smo Slovenijo zapustili od leta 2017-2023 (večina po 2020). Imam še 2 sodelavca, slovenska zdravnika, ki ne spadata več v kategorijo “mladi zdravnik” ampak sta prav tako v tem obdobju zapustila Slovenijo. Poznam še vsaj 4 zdravnike, ki so v obdobju zadnjih 5. let zapustili Slovenijo (in veliko drugih, ki v Avstriji delajo več kot 5 let), vendar ne delajo na isti kliniki. Žal Slovenija izgublja kvalitetne zdravnike na račun urejenih razmer, zdravega odnosa ter primernega plačila v Avstriji.

Mlad specialist v Avstriji

 

Lep pozdrav iz Avstrije, kjer imam po enem 24-urnem dežurstvu 2 prosta dneva (ne nujno zaporedna, ampak znotraj istega meseca), delovni pogoji in odnosi na delovnem mestu so neprimerljivi s Slovenijo, cenjen si s strani kolegov, predvsem pa s strani bolnikov. Na mojem delovnem mestu nas je več Slovencev, tako zdravnikov / zdravnic kot tudi medicinskih sester in negovalcev. Ni vse rožnato niti tukaj, je pa absolutno boljše, s Slovenijo je v vsakem primeru neprimerljivo. O vrnitvi nazaj v domovino ne razmišljam niti pod razno. Prednost je tudi to, da lahko kot splošni zdravnik (ker v Avstriji DM še ni priznana), delaš na več različnih deloviščih, nisi omejen le na ambulante, tako da so možnosti zaposlitve številne in atraktivne.

Splošni zdravnik v Avstriji

 

Žal mi v Sloveniji niso mogli garantirati želenega mesta, čeprav so bili z mano v času sekundarija več kot zadovoljni, nakar so me z odprtimi rokami sprejeli v Avstriji.

G.K., specializant travmatologije in ortopedije v Celovcu

 

Zaradi slabih razmer v zdravstvu doma, predvsem razmerje preveč nadur in premalo plačila v zameno in posledično zelo slab life-work balance. Drugi enako pomemben razlog pa zelja po dodatnem profesionalnem razvoju, možnosti raziskovalnega dela v kombinaciji s kliničnim delom. V bolnišnici, kjer delam, in je obenem eden najbolj priznanih raziskovalnih centrov na svetu, je zaposlenih več slovenskih specialistov.

Specialistka nevrologije v Veliki Britaniji

 

Boljši medsebojni odnosi, boljša plača, manj pritiska na specializante, primerno število dežurstev, bližina stalnemu bivališču.

Specializantka anesteziologije in intenzivne medicine v Avstriju

 

Lep pozdrav iz Züricha. Odšel, ker se mi je ponudila priložnost za delo v Švici. Razlogi so bili finančni ter študij moje zaročenke na ETH. Vrnil bi se v primeru, da bi bili pogoji za vrnitev privlačni (dobra pozicija in visoka plača). Dogajanja v Sloveniji ne spremljam veliko. Kar slišim s strani prijateljev v medicini, situacija ni pretirano dobra (ampak tudi ni nikoli bila).

Jan, specializant srčne kirurgije, Švica

 

Hitrejša pridobitev specializacije srčne kirurgije kot v Sloveniji. Tu sem zelo zadovoljen.

J.V., specializant srčne kirurgije v Nemčiji

 

Razlog za odhod predvsem boljše priložnosti v tujini (kvaliteta izobraževanje, raziskovalni pogoji).

B.B, specializant interne medicine v Švici

 

Lep pozdrav iz Wagne. Odšel zaradi nemogočih razmer v svoji bivši ustanovi in vodstva, saj razmere niso bile varne za paciente.

OA Andrej Bergauer, specialist kirurg v Avstriji

 

Nisem si zares želela dela v kliniki, čeprav me je medicina kot znanost zanimala. V času, ko sem diplomirala, pa je bilo tudi zelo omejeno stevilo specializacij. Uporabila sem znanje iz medicine za delo v farmacevtski industriji in se po letu izkusenj v Sloveniji preselila v Anglijo, kjer sem zdaj ze 6 let. To delo mi je ponudilo veliko vec izkusenj, sirine, dela s strokovnimi in pacientovimi organizacijimi, da lahko s sistemskimi spremembami izboljsujemo skrb za paciente. Vrnila bi se v Slovenijo, ker imam tam druzino in je boljsa kvaliteta zivljenja, vendar tu na zalost ni veliko moznosti za inovativni research&development.

Ohranila sem stike s kolegi iz fakultete in razumem, da pot mladih zdravnikov sploh ni lahka. Namesto spodbujanja rasti in drugacnega razmisljanja, veljajo balkanski zakoni in pravilo mocnejsih. Upam pa, da vsaka generacija spremeni stvari na bolje.

Sama nisem odsla, ker si nisem zelela ostati v Sloveniji. Odsla sem, ker je ponujena priloznost pomenila vecjo moznost, da izkoristim svoje znanje za vecji doprinos druzbi.

S.D., global biotech, Velika Britanija

 

Lep pozdrav iz Švice!

V.T., specialist dermatovenerologije v Švici

 

V moji bolnici nas je okrog deset Slovencev. Tukaj so boljši pogoji dela, zato sem odšel. Če bi se v Sloveniji izboljšali pogoji, bi se vrnil. Seveda bi si pa želel tudi, da ljudje nehajo z vsem tem sovraštvom do zdravnikov (in na splošno zdravstvenih delavcev, kot da smo mi krivi, da je tako, kot je). Mediji so tu glavni krivci (za javno mnenje), za razmere pa seveda politika.

Tomaž P., specializant kirurgije v Avstriji

 

Iz medicine sem odšel, ker kot specialist v Sloveniji nisem dobil službe v svoji specialnosti

Specialist ORL, industrija/farmacija

 

Odšla sem v upanju na boljše pogoje dela in fleksibilnosti. Čeprav tudi v tujini ni vse rožnato, odločitve ne obžalujem.

S.V., specialistka anestezije in intenzivne medicine na Dunaju

 

Delam v Berlinu in poznam še vsaj dva druga slovenska zdravnika, ki delata v Berlinu.

B.S.K., zdravniška svetovalka v Berlinu

 

Odšla na bolje v Avstrijo in se nimam namena vrniti v SLO. Odšla sem zaradi slabih odnosov, delovnih pogojev, obremenitev in seveda tudi plačila za opravljeno delo.

L.M.Š., specializantka anesteziologije v Avstriji

 

V tujino sem odšel z željo po več možnostih in priložnostih v raziskovanju na področju nevroznanosti / nevrobiologije kot pri nas. Od daleč trenutno s težkim srcem spremljam dogajanje v slovenski medicini in mi je zato tudi težje razmišljati o realni vrnitvi, vsaj ne v bližnjih prihajajočih letih. Na Danskem ni velike slovenske skupnosti, nekaj pa se nas še vseeno najde.

Lep pozdrav s Kopenhagna!

O.A.L., dr. med., doktorski kandidat na področju molekularne nevrobiologije v Kopenhagnu

 

Bolj spočita. Manj dežurstev. Proste ure lahko dejansko koristim. Dopust dobiš, ko si ga dejansko želis (v timu se dogovorimo – da, gre tudi poleti več kot 2 tedna skupaj). Ne bi se več vrnila nazaj. Tudi plačilo več kot 2x kot v Slo. Kvaliteta življenja se mi je bistveno spremenila.

Avstrija – specializantka anesteziologije. Prej končala specializacijo iz družinske medicine v Sloveniji.

 

Sem specializantka ginekologije in porodništva v Zürichu. Delo in življenje tukaj sta mi zelo všeč. Medicina je na zelo visokem nivoju. V Slovenijo bi se vrnila le zaradi družine in prijateljev.

Specializantka ginekologije in porodništva v Zürichu

 

Lepe pozdrave z Dunaja.

M.Z., specializantka, Dunaj

 

V Celovcu ogromno slovenskih zdravnikov, že samo na mojem oddelku 4.

Specialistka ortopedije in travmatologije v Celovcu

 

Za odhod sem se odločila leta 2019 in nikdar mi ni bilo žal. Razlogi so bili: slabe delovne razmere, preobremenitve, ki so zelo negativno vplivale na moje zdravje, neplačevanje nadur, zahteve, da moram delati nadure, slabi odnosi (mobing). Nisem videla drugega izhoda, če sem na dolgi rok želela ohraniti svoje zdravje.

Na Norveškem je drugače. Tu sem spoštovana. Moje mnenje šteje, pa ‘čeprav sem specializantka’. Dopust se mora koristiti. Delovne obremenitve so neprimerljivo manjše v primerjavi s slovenskimi (več zaposlenih, elektronski zdravstveni karton je velik plus, tu je vse digitalizirano in res pripomore k lažjemu delu na vse možne načine). Obstaja pomoč za zdravnike v stiski, program za preprečevanje izgorelosti, itd. In morda najpomembnejša razlika – delo je delo, zdravniška služba je kot vse ostale službe, le služba in način služenja denarja. Od zdravnikov se ne pričakuje, da bodo žrtvovali sebe in svoje zdravje, prosti čas, čas za družino za službo, ampak je ravnotežje služba/prosti čas velika prioriteta tako med zdravniki kot v celotni družbi – kar je znak zdrave družbe. Medtem ko se v Slo pričakuje, da bodo delali zastonj in na neki moralni osnovi. Od zdravnika se ne pričakuje, da dela po 32h v kosu, ampak gre po dežurstvu domov! In še bi lahko naštevala. Prioriteta sistema je zdrav in zadovoljen zdravnik, ker le tak zdravnik lahko ponudi znanje in najbolje poskrbi za svoje paciente.

Specializantka, Norveška

 

Zadovoljna sem z pogoji dela in se ne nameravam vračati, dokler ne bi bila situacija v zdravstvu v Sloveniji boljša, kot je v Avstriji. Me žalosti, ampak v SLO enostavno ne napredujemo.

Specializantka anesteziologije v Avstriji

 

Na želeno specializacijo v Sloveniji bi čakala vsaj 1 leto. V okviru izmenjave so mi v tujini takoj ponudili mesto specializantke.

Specializantka, Avstrija

 

Celovec. Odšel v tujino pred pol leta. Pred tem delal v SB Slovenj Gradec.

Kirurg specialist, Celovec, Avstrija

 

Poleg povsem osebnih razlogov za odhod obstaja veliko sistemskih vzrokov: izredno slabi pogoji dela v Sloveniji; preobremenjenost; rigidnost zdravstvenega sistema, nezmožnost uvajanja novosti, slabe možnosti raziskovanja.

Spec. nefrolog, startup v Ajdovščini

 

Za delo v Avstriji sem se odločila zaradi boljšega plačila, možnosti dela v svoji ordinaciji izven javne bolnišnice, v kolikor se za to nekoč odločiš (“niedergelassene Ärzte”), kar je v Sloveniji s trenutnim sistemom koncesij zelo malo verjetno. Dela se veliko, vendar se delovni čas spoštuje, tudi morebitne nadure lahko brez težav koristiš kot proste dni. Večina mladih zdravnic z majhnimi otroki dela 75 % delovnega časa. Z delom sem zadovoljna, kolektiv je super, sem sicer edina Slovenka tukaj. V Slovenijo bi se vrnila, v kolikor bi ponujali vsaj podobne pogoje kot v Avstriji.

specializantka nevrologije v Grazu

Več fleksibilnosti, več priložnosti, več načinov kako priti do specializacije, bolj na dokazih temelječa medicina, večja plača ampak tudi več dela, bolj odprta družba, manj velikih egov.

Anže, zdravnik na plastični, rekonstruktivni kirurgiji in opeklinah, Združeno Kraljestvo

 

Odšla, ker sem zelala videti se perspektivo iz druge strani (delam v industriji). razmisljam o vrnitvi v kliniko, ampak bi si zelela dobre pogoje dela…

Dr. med., zaposlena v privat (ne-kliničnem) podjetju v Slovenij