Obljubam ne verjamemo več
Nismo zadovoljni, ker vladini obljubi ne verjamemo, saj zaenkrat ni pokazala še nič konkretnega. Plačna nesorazmerja v zdravstvenih timih ostajajo. Minister za zdravje v medijih izpostavlja, da so problem ter unikum v svetu, vendar za njihovo odpravo ni storil še ničesar, pa smo to pričakovali že ob sprejetju interventnega zakona o zdravstvu. Tudi minister Poklukar, ki je novembra lani ta nesorazmerja ustvaril, je nato vse do volitev priznaval, da jih je potrebno odpraviti, vendar tega ni storil. Naučili smo se, da samo besede ministrov niso dovolj.
Glede zaveze o vzpostavitvi posebnega plačnega stebra smo skeptični, saj je časovnica do končnega rezultata zelo dolga. Do takrat gre lahko za cel seznam stvari narobe, pa če se omejimo samo na notranjepolitično dogajanje. Ne bi bilo prvič, da nas je kakšna vlada peljala žejne čez vodo.
Če se bo izkazalo, da so vladni nameni resni in bodo zadevo konstruktivno izpeljali, se bomo za svoje nezaupanje z veseljem opravičili.
Tudi mladi zdravniki si želimo in podpiramo ločen plačni sistem za zaposlene v zdravstvu – v kolikor ostali sindikati zaposlenih v zdravstvu tega ne bodo želeli, pa pač samo za zdravnike. Urejanje plačila tako za osnovno delo vseh zdravnikov in zobozdravnikov, kot tudi nagrajevanje najbolj marljivih in najboljših, je predpogoj, da se začnejo reševati tudi ostale težave v zdravstvu in skrenemo s poti balkanizacije zdravstva v Sloveniji.
Zdravje in zdravstvo sta dragocenost, ki si je ne smemo pustiti vzeti, in čudi nas, da tega vodilni sindikalisti javnega sektorja ne razumejo. Nekonkurenčni delovni pogoji so ključni pospeševalec divje privatizacije zdravstva. Če jo bomo dopustili, bo zdravstvena oskrba postala ne le manj kvalitetna, pač pa tudi bistveno dražja, kot bi stala ureditev plačila za delo zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah.