O reformah in “reformah”

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam zaradi zapisa na Twitterju namenili pozornost in prebrali te vrstice. Hkrati se opravičujemo vsem prizadetim.

Pred pol leta je nova vlada pred kamerami napovedovala veliko zdravstveno reformo. Cilj: dostopno in bolje organizirano zdravstvo. Obrisi reforme niso nič bolj jasni, kot so bili takrat. Skrbi nas, da bosta urejanje mreže nujne medicinske pomoči in primarnega zdravstva, ki mu je bilo posvečeno veliko časa in energije, ostali med ostalimi številnimi že pripravljenimi rešitvami v arhivu Ministrstva za zdravje. Starejši kolegi nam povedo, da se to dogaja že 30 let. Sestavljajo se delovna telesa, komisije, sveti, zapišejo, kaj in kako je potrebno urediti, nato se vodstvo Ministrstva za zdravje zamenja in gre vse od začetka.

Spremljamo kolege, ki jim je dovolj. Odhajajo preko meje. Samo v Avstriji je po zadnjih podatkih avstrijske zdravniške zbornice 160 zdravnikov iz Slovenije ali 55 več kot leta 2020 (vir) Zapisi naših sošolcev, ki izginjajo iz slovenskega sistema, kažejo, da bo številka ob koncu leta 2023 še višja. Vse to v času, ko je zidanje novega plačnega stebra za zdravstvo ostalo pri iskanju podlage za temelje kljub podpisanemu dokumentu, da bo udejanjen do 30. junija. Želje, da bi uredili konkurenčne delovne pogoje za zaposlene v javnem zdravstvu, ni.

Opažamo, da vse silnice težijo k divji privatizaciji zdravstva pod lažnim geslom prizadevanja za javno zdravstvo. V veliki nevarnosti je najtežja medicina – urgentne službe, travmatologija, onkologija, intenzivna medicina, oskrba najtežje bolnih otrok in vse ostalo, kar za zasebno zdravstvo ni zanimivo, ker prinaša preveč stroškov. Zdravstvo temelji na zaposlenih. Vseh, ne samo zdravnikov. Medicina je timsko delo in polna operacijska dvorana najboljših strokovnjakov medicine in zdravstvene nege ne koristi nikomur, če manjka zdravstveni administrator, ki bi proces organiziral ali sodelavci v podpornih službah, ki bi bolnika pripeljali iz oddelka. Zadovoljni zaposleni v državnih in občinskih zdravstvenih ustanovah bi bili najboljše cepivo proti divji privatizaciji, saj ne bi odhajali delat drugam. Vsi, ki zaustavljajo ureditev delovnih pogojev za zaposlene v zdravstvu, pospešujejo njegov razkroj. Tukaj mislimo tudi prenovo vodenja javnih zavodov, saj to pomembno vpliva na odnose v timu in posledično do pacienta.

Resnično nas skrbi, da smo na dobri poti do zdravstva, s katerim čez nekaj let ne bomo gotovi, da bomo v primeru hude prometne nesreče dovolj hitro prejeli primerno oskrbo. Posledice bodo katastrofalne. V sistemu, ki je interes vseh, se vali odgovornost na zdravnike in zdravstveno osebje. Ko zataji logistika, nasrkajo ljudje v prvih bojnih vrstah. Bolniki in osebje, ki jim ne more nuditi oskrbe, ki bi bila zanje nujna.

Spremembe v starostni strukturi prebivalstva zahtevajo prilagajanje celotne družbe, ozaveščanje javnosti o posledicah demografskih sprememb, zavedanje o pomenu in nujnosti aktivnega odzivanja vseh ter reden dialog o potrebnih prilagoditvah. Ne razumemo, zakaj se je pozornost javnosti iz zdravstvene reforme, ki bi reševala življenja, preusmerila na njegovo pospešeno končanje.

Želimo dolgoročen pogled, saj nam ni vseeno, kakšno stanje bo čez 30 let.

Vaši,

Mladi zdravniki Slovenije