Manifest Mladih zdravnikov Slovenije

19. april 2022

Na nas se obrača vedno več strank in kandidatov za aktualne državnozborske volitve 2022. Kot aktivni deležniki zdravstva čutimo odgovornost sodelovati v konstruktivnem dialogu, katerega cilj ni nabiranje političnih točk in dvigovanje števila glasov na volitvah, ampak osvetlitev izzivov, ki čakajo na odločne poteze političnih odločevalcev v prihodnjih letih. Od prihajajoče vlade pričakujemo ministra, ki bo skupaj z vsemi deležniki v zdravstvu izpeljal korenito reformo zdravstvenega sistema ter imel ob tem podporo vlade.

V nadaljevanju predstavljamo podrobnejšo razlago našega seznama prioritet.

1. 48-urni delavnik skladno z Evropsko direktivo o delovnem času

V skladu z Evropsko direktivo 2003/88/ES zagovarjamo, da število ur zdravstvenih delavcev ne bi presegalo v povprečju več kot 48 ur tedensko. Kadar število ur presega omejitev, mora sedaj zaposleni podati soglasje svojemu delodajalcu. Države članice EU morajo zagotoviti, da delodajalec delavca ne oškoduje, če ta ne privoli v opravljanje takega dela. V Sloveniji veliko zdravnikov dela preko te meje zaradi velikega primanjkljaja zdravnikov (do povprečja EU nam manjka 1000 zdravnikov, do povprečja razvitih držav pa še mnogo več).

Direktiva EU je izšla leta 2003 in številne Evropske države že dolgo načrtujejo in sprejemajo ukrepe, da bi omogočile tak delavnik vsem zdravnikom. Prav bi bilo, da začnemo tudi v Sloveniji aktivneje delovati v tej smeri. Dokler to področje ni urejeno in smo mnogi zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni tehniki na nek način prisiljeni delati več kot 48 ur tedensko, bi bilo pravično, da bi se nadurno delo štelo v delovno dobo in tako omogočilo hitrejšo upokojitev tistim, ki si to želijo. Druga možnost bi bila tudi davčna olajšava za delo preko dovoljenega delavnika.

2. Digitalizacija in debirokratizacija: enotna računalniška podpora, nacionalna pomoč certificiranju programov za zdravniško delo, uvedba standardizirane e-kartoteke, prenosljive znotraj vseh zdravstvenih ustanov v Sloveniji

Enaindvajseto stoletje se je začelo lep čas nazaj, v zdravstvu pa čas stoji. Slovenski sistem nujno potrebuje korenito digitalno reformo, razvoj posebnih digitalnih orodij in okolj, ki bodo usmerjena v boljše izkušnje bolnikov in izvajalcev, ob temeljni debirokratizaciji in optimizaciji procesov. Cilj je enovita, standardizirana e-kartoteka, dostopna in prenosljiva znotraj celega slovenskega zdravstvenega sistema. Prav tako je cilj tudi državna pomoč pri hitrejšem in lažjem certificiranju programov, ki so nujni za zdravniško digitalno delo. Ključ je v bazi podatkov, ki mora biti dostopna vsem pooblaščenim zdravnikom, ne glede na programsko opremo, ki si jo je izbral zavod. Naj bo zdravnikov čas posvečen bolniku, ne papirnati birokraciji, ki je sedaj sama sebi namen. Preveč administrativnega bremena je vodilni vzrok nezadovoljstva med (mladimi) zdravniki.

Najmanj si želimo nadaljnjih projektov delne prenove zastarele programske opreme, ki pomenijo visoke dobičke za računalniška podjetja ter ne prinašajo nobene koristi niti za zaposlene v zdravstvu niti za paciente, česar smo zdravstveni delavci v preteklih letih videli že veliko.

3. Ureditev fleksibilnih oblik dela

Če želimo ohraniti zdravnike v javnem zdravstvenem sistemu, jim moramo ponuditi fleksibilne in nove oblike dela, ki omogočajo tudi finančno stimulacijo za več opravljenega dela, za posebej težko medicino, itd.

Ena izmed možnosti je svobodni zdravnik, to je delovno pravna oblika dela, pri kateri zdravnik s svojimi znanji in veščinami opravlja storitve v ustanovah po predhodno sklenjenih pogodbah. Svoboden je, da ustanavlja skupinske prakse s kolegi in se direktno pogaja in dogovarja z zavarovalnicami.

Svoboden zdravnik ni nek revolucionaren izum, pač pa prevladujoč način sodelovanja zdravnikov v javnem zdravstvu v marsikateri evropski državi (npr. Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Belgija… ).

Menimo, da je sistem koncesij preživet in že v osnovi precej zgrešen (npr. dedovanje koncesij, trgovanje s koncesijami) ter še posebej zdaj, ko se dogaja konsolidacija koncesij pod okriljem privatnih zavarovalnic, pravzaprav nevaren, saj vodi v monopol izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

4. Nadzor nad kakovostnim in etičnim zdravljenjem, nego in celostno obravnavo bolnikov

Za kakovostno oskrbo pacientov je potreben čas. Želimo si, da bi vsakemu pacientu lahko posvetili dovolj časa. Zdravljenje mora biti čimbolj celostno, časa za pogovor mora biti dovolj in s takim tempom, ki ga imamo dandanes, postaja delo zdravnikov bolj podobno delu za tekočim trakom in ne delu z ranljivimi ljudmi, ki potrebujejo tudi prijazno besedo in podrobno analizo zdravstvenega stanja, ki edina omogoča primerno zdravljenje. Trenutno delovno okolje ne omogoča oskrbe, ki bi je morali biti pacienti deležni.

Potrebna je posodobitev in implementacija standardov in normativov dela zdravnikov, ki so bili 2011 zapisani v Modri knjigi standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov.

Obenem je nujna vzpostavitev sistema nadzora kakovosti tako znotraj kot zunaj ustanov, kar se nam zdi še posebej pomembno ob bližajočem se nastajanju bolnišnic v večinski lasti zavarovalnic. V primeru napak pri zdravljenju, ki se dogajajo tako pri nas kot drugje v svetu, mora biti jasno določena pot obravnave (npr. strokovni nadzor, obvezno dodatno izobraževanje etc). V zrelih demokratičnih družbah zdravniška napaka ni tabu tema, ampak znano dejstvo z jasno določenim protokolom obravnave.

Potrebna je tudi transparentnost s strani zdravstvenih ustanov, zdravniških organizacij in nenazadnje medijev. Nekatere anomalije, o katerih se je poročalo, niso jasne niti nam, ki v tem sistemu vsak dan delamo, in želeli bi si, da se jih razišče ter pojasni, ne pa da se dopušča, da mečejo slabo luč na vse zdravnike.

5. Primerno finančno vrednotenje zdravniškega dela in ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki so bili spregledani ob dvigu plač novembra 2021

Zavzemamo se za dvig plač zdravnikom, ki so kadrovsko podhranjena skupina, ter vsem ostalim zaposlenim v zdravstvu, ki so bili novembra 2021 spregledani. Spomnimo, da nam do EU povprečja manjka 1000 zdravnikov, do povprečja razvitih držav pa še mnogo več. Ustrezno je potrebno ovrednotiti vložek, ki je potreben za doseganje tovrstne izobrazbe, predvsem pa ovrednotiti odgovornost in zahtevnost zdravniškega dela. Spomnimo tudi, da so delovni pogoji neprimerljivi z marsikaterim poklicem; potrebno je zagotavljanje neprekinjene zdravstvene oskrbe, kar pomeni delo tudi več kot 24 ur neprekinjeno, delo med vikendi in prazniki.

Potrebno je ustvariti stimulativne plačne pogoje, da bomo izobražen zdravniški kader zadržali v Sloveniji. Začetna neto urna postavka 5,5 eur to zagotovo ni. Sistem plačnih razredov je preveč tog in ne omogoča, da bi učinkovitejše in sposobnejše zdravstvene delavce nagradili. Prav tako se jih v trenutnem plačnem sistemu tudi finančno ne da spodbuditi, da bi se prijavili na deficitarna področja ali regije, ki tako ostajajo brez zdravstvenega kadra.

Želeli bi si, da bi se (bodoči) poslanci kot odločevalci v naši državi bolje izobrazili o zdravstvenem sistemu in sistemu izobraževanja zdravnika, saj mnogim trenutno, sodeč po njihovih izjavah, tega znanja močno primanjkuje. Nekateri politiki demagoško navajajo posamezna visoka izplačila, ki jih prejmejo starejši zdravniki za veliko dodatnega dela, kot povprečno zdravniško plačo, drugi zavajajo, da se je s PKP-10 zdravnikom že dvignila plača, ipd. Menimo, da je to naravnost nedopustna ignoranca. V kolikor pa so omenjeni politiki seznanjeni z dejansko višino zdravniške plače in količino za to opravljenega dela, gre z njihove strani za namerno zavajanje. Prav tako nekateri niso seznanjeni, da traja 11-14 let, da pridemo od gimnazijskega maturanta do zdravnika specialista, odvisno od dolžine specializacije (sem spada tudi specializacija iz družinske medicine, ki se je ne da pridobiti na Medicinski fakulteti!).

6. Skrb za človeške vire v zdravstvu

Zaposleni v zdravstvu nujno potrebujemo stalno izobraževanje. Ob tem bi opozorili, da je velik del izobraževanj mladih zdravnikov trenutno na plečih nas samih – opravljamo jih v svojem prostem času, pogosto moramo zanje plačati iz lastnega žepa. To je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo neobičajna in nedopustna praksa. Glede na višanje življenjskih stroškov in stagnacijo naših plač že opažamo, da si več ne moremo plačati izobraževanj, ki bi bila nujno potrebna. Ob tem je žalostno tudi dejstvo, da trenutni zdravstveni sistem prav z ničemer ne spodbuja zdravnikov k pridobitvi dodatnih znanj.

V smislu celostne skrbi za razvoj človeških virov v zdravstvu nujno potrebujemo tudi boljše vodenje zdravstvenih organizacij – brez negativne selekcije, političnega kadrovanja, klientelizma, ipd. V izogib slabim odnosom, mobingu na delovnem mestu in podobno predlagamo, da bi bilo pred prevzemom vodstvene funkcije potrebno obvezno izobraževanje s področja organizacije dela in delovnopravne zakonodaje (še posebej glede pravic delavcev) tako med zdravniškim kot negovalnim vodstvenim kadrom.

7. Urejanje problematike javnega naročanja in izbire najboljšega ponudnika znotraj enotnega trga EU

Julija 2020 je Evropska komisija (EC) objavila analizo Pregled enotnega trga 2020 (Single Market Scoreboard 2020). Na podlagi analize številnih kazalnikov je v njej predstavljena uspešnost držav članic glede odprtosti trga, orodij upravljanja ter določenih področij politike. Ugotovitve so predstavljene v obliki »semaforja« z razporeditvijo držav v rdeče (podpovprečna), rumene (povprečna) in zelene (nadpovprečna) kategorije.

Slika 1. Prikaz skupne uspešnosti javnega naročanja v posameznih državah EU ob upoštevanju vseh 12 kazalnikov. Ugotovitve so predstavljene v obliki »semaforja« z razporeditvijo držav v rdeče (podpovprečna), rumene (povprečna) in zelene (nadpovprečna) kategorije. Slovenija je podpovrečna.

Glede na majhnost slovenskega trga in preteklih afer s korupcijo pri naročanju predlagamo sprejetje evropskih direktiv o javnem naročanju (2014/24/EU). Potrebna je standardizacija javnih naročil in priprava skupnih cenikov z ozirom na cene znotraj enotnega trga EU. To bi poleg nižje cene materiala omogočilo tudi večjo transparentnost in nadzor nad porabo javnih sredstev.

Do ustanovitve agencije za centralizirano naročanje smo skeptični, čeravno vidimo tudi veliko pozitivnih plati, zaradi možnosti korupcijskih tveganj, vsekakor pa bi bil na vseh področjih javnega naročanja, ne le v zdravstvu, potreben močan in neodvisen zunanji nadzornik (kot italijanska Guardia di Finanza). Menimo, da nadzorne institucije, ki jih imamo trenutno, ne zadoščajo, o čemer nedvomno dovolj zgovorno pričajo vse afere z javnimi naročili preteklih let.

8. Celostna reforma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Trenutno delovanje sistema ZZZS ne funkcionira dobro, zato je nujno potrebna celostna reforma. Pri delovanju javnih zdravstvenih blagajn bi se bilo potrebno zgledovati po dobro delujočih sistemih iz tujine, ki ponujajo kvalitetno javno zdravstvo. V letu 2022 se je denimo uredil sistem plačevanja storitev na primarnem nivoju. Slednje bi bilo potrebno implementirati tudi na sekundarnem in terciarnem nivoju, saj je trenutni planski način plačevanja nefunkcionalen. Javni zavodi določene storitve opravljajo zastonj po tem, ko so za sprotno leto že dosegli predvideno kvoto točk. Potrebno je urediti cene storitev, recimo specialističnih pregledov, ki so v trenutni ureditvi absurdno nizke. ZZZS – Cene zdravstvenih storitev nam razkrije dejstvo, da se v večini specialnosti cene za celotni pregled v specialistični dejavnosti gibajo med 12 in 18 €. Posledično se ne moremo čuditi, da fokus zdravstvenih ustanov ni na opravljanju čim večjega števila specialističnih pregledov, čeprav so temelj za vstop v zdravstveni sistem. To seveda vpliva tudi na daljše čakalne dobe.

Še en primer, kako absurdna je trenutna ureditev, je dejstvo, da smo zdravniki, zlasti zdravniki družinske medicine, poleg opravljanja ogromne količine administrativnega dela za ZZZS, trenutno prisiljeni prevzemati še vlogo zavarovalniških agentov ZZZS, kot je pojasnjevanje pacientovih pravic do koriščenja storitev (npr. zakaj nekomu pripada transport zgolj do določene zdravstvene ustanove, zakaj mora pacient za določeno zdravilo doplačati, v kolikšnem času se mora naročiti na storitev, da mu izdana napotnica ne zastara, itd.). To je namreč tisto, kar nima veze z medicino kot tako, nam pa krade dragoceni čas za obravnavo bolnikov in vodi v nezadovoljstvo na obeh straneh. Želimo si tudi več in boljše komunikacije s strani ZZZS (npr. možnost osebnega svetovalca za ustanove) ter da ZZZS prevzame del birokratskih obveznosti, kot so obračunavanje in urejanje pravic iz naslova ZZZS.

V kolikor prihodnja vlada ne bo izpeljala velikopotezne prenove javnega zdravstvenega sistema, bomo priče njegovemu nadaljnjemu umiranju na obroke, obenem pa razmahu divje privatizacije zdravstva, ki se že dogaja vsakič, ko pacient kljub rednemu plačevanju zavarovanja ZZZS ne pride pravočasno do storitve, ki jo potrebuje, in si jo je prisiljen plačati iz žepa.

Čas je za dejstva.

Pomagajte nam pomagati.

Vaši,

– Mladi zdravniki Slovenije