Koronavirus kot gojišče za teorije zarot
Zakaj je koronavirus nadvse plodno gojišče teorij zarote in kaj z njim počne politika ter kakšni so scenariji prihodnosti. Prof. dr. Alojz Ihan o številnih zanimivih temah, povezanih z novim koronavirusom:
“Dejstvo je, da še vedno imamo epidemijo, med katero se, če ne bi ukrepali, okuži od 50 do 80 odstotkov ljudi in so v tem primeru posledice pošastne. V Bergamu so zaradi čiste smole, ker so virus dobili prvi in ravno v sezoni gripe, posledično pa so zato prepozno zaznali dogajanje, imeli okuženost nad 60 odstotkov. Njihova usoda je primer, kaj se zgodi, če epidemije ne opazimo, in kako nemogoče je potem, ko nas preplavi, storiti kaj učinkovitega.”
“Sedaj se je izkazalo, da je dobro, da smo se na začetku ustrašili, bolje se je za tri mesece skriti in potem vedeti, s čim se soočaš. Švedi so drugačni, rekli so, da se ne gredo teh srednjeveških metod karanten, in dejali, da bodo stavili samo na to, kar vedo, na znanje. A to je nova bolezen in tudi oni niso sklepali glede na znanje o novi bolezni, ampak glede na znanje o drugih boleznih, zlasti gripi. Pravilnost njihovega sklepanja bo odvisna od tega, koliko je gripa dobra metafora za covid.”
“Šlo je res za vprašanje dni, in če bi dovolili koncert Bocellija, bi imeli danes čisto drugo situacijo kot sedaj.”
“Osebno me moti hitra ukinitev zapor meja, ker je v EU še precej držav, kjer epidemija definitivno ni ugasnila.”