»Ker lahko delam še malo hitreje in ker se pacient lahko še malo hitreje sleče«
Ko so bile sredi januarja številke v moji ambulanti vsak dan nad 90, se mi je zdela situacija že absurdna, ker takrat v resnici delaš po principih vojne medicine. Stvari, ki niso zelo pomembne, tisti hip sploh ne pridejo na vrsto. Ko sem presegla svoj »osebni rekord«, ki je bil do takrat 101 pacient, in dosegla številko 110, sem mislila, da več kot to v resnici ne gre več. Naslednji teden je bilo, po enem dnevu moje odsotnosti, konec dneva na delovni listi 152 pacientov. 152!!!