Bajni zaslužki slovenskih zdravnikov: stvar interpretacije
Podajanje informacij je ključnega pomena pri posredovanju znanja. V medicini je temelj posredovanja informacij znanstvena literatura. Nobeno posredovanje informacij ni popolno in zato imajo medicinske fakultete širom sveta v učni načrt vključene predmete, pri katerih se lahko spoznamo z osnovami pridobivanja, analiziranja rezultatov in interpretacije le-teh. Vse tri smo namensko ločili, saj v vsaki lahko pride do napak. Predvsem zadnja je prepuščena »navdihu« avtorja.
V kratkem časovnem obdobju pred napovedano zdravniško stavko se je pojavilo več člankov, ki povzemajo plače zdravnikov. Članek z naslovom »Zdravniške plače širom Evrope: kje je Slovenija?« je primerjal zdravniške plače v Evropi s podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), medtem ko je članek na portalu 24ur.com z naslovom »Med 50 rekorderji z najvišjimi plačami v javnem sektorju 48 zdravnikov« povzel podatke Portala plač javnega sektorja. Oba vira sta javno dostopna in sta prepuščena »prosti« interpretaciji.
Avtor si je za opis plač v javnem sektorju izbral mesec oktober. Nikjer v tekstu ni navedeno, čemu naklonjenost temu mesecu. Na primer, če bi si avtor izbral mesec junij, bi bil naslov vsekakor manj senzacionalen ali pa ne bi bil uperjen proti “pravi” plačni podskupini, saj bi se glasil »Med 50 rekorderji z najvišjimi plačami v javnem sektorju 30 vojakov«. Pogled na izpis za mesec junij izgleda kot okupacija Slovenije, saj je popolnjen s pripadniki generalštaba Slovenske vojske z mesečnim zmagovalcem s 17624 evrov. Visoko na lestvici sta tudi direktorja Mestnega gledališča Ljubljana in Živalskega vrta Ljubljana s po 15598 evrov in 14848 evrov bruto plače.
To ni želja po primerjavi ali preganjanje ostalih poklicnih skupin. Z navedenim želimo le ponazoriti, kako zavajajoč je prikaz izplačanih plač na tak način. Portal prikaže bruto izplačilo in v tem so zajeti številni tipi izplačil (delovna uspešnost, bonitete in stimulacije, dodatki, dežurstva idr.). Za posamezno bruto izplačilo portal ne omogoča podrobnejšega vpogleda ali razčlenitve bruto izplačila.
Osnova vsake predstavitve in interpretacije rezultatov mora biti povprečje. Izraženje povprečja ni le statistično edino pravilno, vendar tudi služi bralcu, da si lahko ustvari mnenje o skupini, ki je predmet analize. Res pa je, da povprečje ni zanimivo za senzacionalne naslove – ali pa morda ni interesa za prikaz realnega stanja? Na Portalu plač javnega sektorja so podatki za lansko leto dostopni le do meseca oktobra. Prva tri mesta zasedajo plačna skupina predsednik republike s funkcionarji izvršilne oblasti, funkcionarji zakonodajne oblasti in funkcionarji v drugih državnih organih. V naštetih desetih mesecih je plačna skupina zdravniki in zobozdravniki na 4. mestu ter je le nekaj deset evrov pred plačno skupino funkcionarjev sodne oblasti. Ob tem ne smemo pozabiti, da so v zdravniško povprečno plačo zajeta vsa dežurstva, delo ponoči in čez vikende. Povprečen zdravnik v Sloveniji mora žal delati več kot 40 ur tedensko, marsikdo celo bistveno več kot zakonsko dovoljenih 48 ur tedensko, če želimo ohraniti 24-urno zdravstveno oskrbo, saj nam manjka vsaj 1000 zdravnikov.
Realno stanje je, da je bilo, na podlagi opravljenih ur, lani zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov 7662 s povprečno plačo 4027 evrov bruto – približno 2500 eur neto. V tem povprečju so zajeti vsi zdravniki, od najmanj in vse do največ plačanih. Z le minimalnim znanjem lahko hitro razvidimo, da s predstavitvijo t.i. statističnih osamelcev (ang. »outliers«) ne podamo bralcu nobenih uporabnih informacij. Ostale plačne podskupine premalo poznamo, da bi lahko komentirali ali opredelili obseg tipa izplačil, medtem ko v svoji podskupini lahko trdimo, da je izplačana plača po večini sestavljena iz dveh tipov izplačil in sicer osnovne plače rednega delovnega časa ter dežurstev, ki predstavljajo nadurno delo.
Tudi ne moremo vedeti, kako je vrednotena predstavitev podatkov OECD povprečnega izračuna letne bruto plače, saj lahko po podatkih Portala plač javnega sektorja izračunamo, da bo v letu 2022 povprečna bruto plača zdravnika pod 50.000 evrov. S to vsoto smo na repu predstavljenih držav v članku. Po pretvorbi iz bruto vrednosti dobi zdravnik v Sloveniji v povprečju na račun približno 2500 eur neto. Ta znesek terja ogromne žrtve v prostem času in zasebnem življenju. Kdo je motiviran vložiti napore, da bo imel dovolj točk za vpis na Medicinsko fakulteto? Kdo je za tako vsoto denarja pripravljen prestati najdaljši študij? Kdo je pripravljen za takšno vsoto nositi odgovornost in imeti večkrat mesečno kraten spanec? Kdo je pripravljen za takšno vsoto prenašati vsakodnevni stres in negativno nastrojenost proti svoji poklicni skupini?
Plača ni edini parameter, ki bi nas zanimal. S stališča pacienta so v bistvu številni parametri mnogo pomembnejši; parametri, ki prikazujejo rezultate zdravstvenega sistema. V Financah je bil v preteklih dneh objavljen članek z naslovom »5 slik slovenskega zdravstva in primerjava z rezultatih tistih, ki jih politično jemljemo za zgled«. Avtor je na podlagi OECD podatkov predstavil številne pomembne parametre zdravstvenih sistemov in ugotavljal, da imamo v številnih od njih bolje delujoče zdravstvo kot Estonija, baltska država, po vzoru katere bi zdravstveni minister rad posodobil naš sistem. Zaključek članka je ugotovitev, da so slovenski zdravniki dobri in strokovni, čeprav bi jih najraje utopili v žlici vode. S to frazo lahko ugotavljamo, da naša poklicna skupina ni sojena po strokovnosti, ampak po drugih dejavnikih vprašljive pomembnosti. Predajanja številnih zavajajočih informacij utapljajo zdravstveni sistem v Sloveniji. Ali ne bi bilo bolje vložiti truda in energije v izboljšave našega zdravstvenega sistema? Ali ne bi bilo bolje poiskati končnih rešitev in se ne obračati po rešitve v države, kjer je zdravstveni sistem dokazano slabši? Ali res obstaja splošen interes za izboljšanje našega zdravstvenega sistema in prilagoditev le-tega potrebam pacientov?
Srčno upamo, da ja. In močno verjamemo, da bodo v razpletu te zgodbe mediji igrali eno ključnih vlog.
PS: Ker se na portalu 24ur.com v 24 urah niso odzvali na naš email s prošnjo za objavo odziva na njihov članek, objavljamo zapis na naši spletni strani.